Zdaj govori Chimamanda Ngozi Adichie v vlogi pisateljica

»Nobeno prizadevanje človeka ne zahteva toliko svobode kot ustvarjalnost.«

»Ali bi bil Rushdiejev roman objavljen danes? Verjetno ne. Bi bil sploh napisan? Najverjetneje ne.«

»To je brezvestno barbarstvo.«

»Vsakemu, ki misli, da si nekateri ljudje, ki so izrekli grozne stvari, to zaslužijo – ne. Nihče si tega ne zasluži.«

»Očetova smrt me je spremenila: zaradi žalovanja sem postala drugi človek.«

»Mislim, da bo v prihodnje zato tudi moj pisanje drugačno, a še ne morem reči, kako.«

»Mislim, da je zavest o kratkosti življenja od pandemije naprej do neke mere kolektivna.«

»Vključila bi svojo lastno izkušnjo nosečnosti in materinstva.«

»Jezi me, da živimo v svetu, kjer lahko opravljamo najbolj prefinjene operacije možganov, kjer lahko presajamo srca – ne moremo pa urediti hormonskih težav žensk.«

»Ja, zelo me moti. Feministka sem, pišem feministične eseje in govorim o feminističnih idejah – ko pišem leposlovje, pa sem umetnica, ustvarjalka.«

»Mama!! In tako izgubim koncentracijo … Upam, da bo vse skupaj lažje, ko bo malo starejša.«

»Sovražniki, pozor: najhujše se je zgodilo. Mojega očeta ni več. Moja norost je zdaj razgaljena.«

»Čutil je obvezo počasi izpodjedati sram, zaradi katerega so ljudje, tudi njegov prijatelj, umirali v tišini.«